Surova nafta in zemeljski plin se skupaj imenujeta nafta. Surova nafta je le razmeroma težka ogljikovodikova komponenta, ki nastane naravno v tekoči obliki, medtem ko je zemeljski plin relativno lahka ogljikovodikova komponenta, ki obstaja v plinasti obliki. Zemeljski plin iz plinskih vrtin se imenuje plin plinskih vrtin, zemeljski plin, ločen od surove nafte iz naftnih vrtin, pa se imenuje pripadajoči plin.
Zemeljski plin je mešanica plinov ogljikovodikov, ki vsebuje tudi vodo in druge primesi. V glavnem je sestavljen iz ogljika, vodika, žvepla, dušika, kisika in elementov v sledovih, predvsem ogljika in vodika, pri čemer ogljik predstavlja 65 % – 80 %, vodik pa 12 % – 20 %. Sestava zemeljskega plina, proizvedenega v različnih regijah, je različna in celo sestava zemeljskega plina, proizvedenega iz dveh različnih vrtin v istem rezervoarju, je različna. Z različno stopnjo izkoriščanja naftnih polj bo sestava zemeljskega plina, proizvedenega iz iste vrtine tudi spremeniti.
Glavni ogljikovodik v zemeljskem plinu je metan, vsebuje pa še etan, propan, butan, pentan, manjšo količino heksana, heptana in druge težje pline.
Razvrstitev zemeljskega plina
Obstajajo tri metode razvrščanja zemeljskega plina
(1) Glede na značilnosti mineralnih nahajališč se v glavnem deli na plin plinskih vrtin in pripadajoči plin.
Povezani plin: nanaša se na zemeljski plin, ločen od surove nafte z naftnimi vrtinami.
Plinska vrtina: nanaša se na zemeljski plin iz plinske vrtine.
(2) Glede na sestavo ogljikovodikov zemeljskega plina (to je glede na vsebnost tekočih ogljikovodikov v zemeljskem plinu) ga lahko razdelimo na suh plin, moker plin, pust plin in bogat plin.
Metoda opredelitve C5 — delitev suhega in mokrega plina
Suh plin: nanaša se na zemeljski plin z vsebnostjo težkih ogljikovodikov v tekočini nad C5 (pentan) in klasifikacijo sestave ter lastnostmi, nižjimi od 13,5 kubičnega centimetra v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
Mokri plin: se nanaša na zemeljski plin z vsebnostjo tekočega ogljikovodika nad C5 nad 13,5 kubičnega centimetra v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
Metoda definicije C3 — delitev revnega in bogatega plina
Reden plin: nanaša se na zemeljski plin z vsebnostjo tekočih ogljikovodikov nad C3 manj kot 94 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
Bogat plin: nanaša se na zemeljski plin z vsebnostjo tekočih ogljikovodikov nad C3 nad 94 kubičnih centimetrov v 1 standardnem kubičnem metru zemeljskega plina.
(3) Glede na vsebnost kislega plina lahko zemeljski plin razdelimo na kisli plin in čisti plin.
Kisli zemeljski plin: nanaša se na zemeljski plin, ki vsebuje znatno količino sulfida, ogljikovega dioksida in drugega kislega plina, ki ga je treba obdelati, preden lahko doseže standard za transport po cevovodu ali indeks kakovosti plina.
Čist plin: nanaša se na plin z malo ali brez vsebnosti sulfida, ki se lahko izvozi in uporabi brez čiščenja.
Čas objave: 21. junija 2021
